Odločen ne za Tromejo

 

Podbrezje – Regijskega odlagališča na severozahodu Podbreške gmajne ob tromeji med občinami Tržič, Radovljica in Naklo ne bo. To je na ponedeljkovem sestanku v kulturnem domu odločila večina Podbrežanov: 91 glasov proti, 31 za, en neveljaven glas, medtem ko 46 upravičencev ni oddalo glasovnice. Razglasitvi je sledilo spontano ploskanje in nagovor naklanskega župana Ivana Štularja: »Zahvaljujem se vam za odločitev, a je vprašanje, kaj bo v prihodnje. Verjemite, da nisem imel slabega namena, ko sem zaradi predrage tržiške ponudbe ponudil to lokacijo. Naredil sem, kar sem mogel.«

Zoran Stojič, svetovalec za okolje iz podjetja Imos Geateh, je Podbrežanom povedal, da so razmere na Tromeji zelo podobne kot na odlagališču Kovor. »Rahlo prednost ima Kovor, kajti tam je že deponija,« je dejal. Ne glede na to, kje bo center za predelavo odpadkov, pa bo zgrajen tako, da bodo vplivi omejeni. Več slojev folij bo preprečilo onesnaženje tal in tudi smradu ne bo, saj bodo na deponijo prihajali že sortirani odpadki. Tu ne bo procesa gnitja. Zrak bo potoval skozi filtre. Še najbolj bodo okolje obremenjevali tovornjaki, a ti ne bodo vozili skozi vas,« je prepričeval Zoran Stojič.

Sledila je dobre dve uri in pol dolga razprava, v kateri ni manjkalo povišanih tonov. Miro Šalej je menil, da je študija Hidroinženiringa o primernih lokacijah za regijski center iz junija 2000 zastarela, da ni natančno usmerjena prav na Tromejo. Da je pomanjkljiva, je menil tudi Peter Jerala. »Tovornjaki bodo vozili smeti iz polovice Slovenije in nam bodo uničili gozd. Za povrh hočete iz Podrebra v Podbrezje preseliti še asfaltno bazo,« je očital Šalej županu in ga opozoril, da bi moral, preden je začel ponujati Tromejo kot možno lokacijo, o tem vprašati občane. Župan Ivan Štular je pojasnil, da je ekspertiza natančno narisana za Tromejo in da je pač na sestanku konzorcija Cera povedal, da bo Naklo ponudilo lokacijo le, če se bodo s tem strinjali občani.

Na pripombo Roberta Markiča, češ da v Kovorju poginjajo divjad in ribe, da so popolnoma izginile žabe, je Stojič odgovoril, da bi moralo biti vsako odlagališče ograjeno, po končanem delovnem dnevu pa se vse prekrije z zemljino, tako da ptice ne iščejo hrane. Pri poginu rib je šlo očitno za izcedno vodo, je menil Stojič in dodal, da si pri sodobnih odlagališčih kaj takega zaradi visokih kazni ne bi mogli privoščiti. Povedal je, da naj bi na Tromejo vozili smeti 25 let in da bi predvidoma potrebovali 15 hektarov površin, župan pa je zagotovil, da bi tu odlagali gospodinjske odpadke 200.000 ljudi.

V nadaljevanju se je precej dvignila temperatura ob pripombi Staneta Potočnika, češ da na ministrstvu za okolje zanikajo, da bodo posamezniki dobili 40.000 tolarjev mesečne odškodnine. (opomba: Župan je namreč krajanom, ki imajo stanovanjske hiše v 2400-metrskem pasu, obljubil, da bodo prejemali najmanj 40.000 tolarjev neto mesečne odškodnine, hkrati pa bi v občinskem proračunu vsako leto lahko zagotovili dodatnih 100 milijonov tolarjev za razvoj izključno celotnega naselja Podbrezje). »Denar bo res prispel na občino in mi ga bomo pravično razdelili. Kar sem obljubil, drži,« je zagotovil Štular.

Jerneja Jegliča je zanimalo, kako je mogoče, da bi bil predvideni strošek za predelavo kilograma smeti v Naklem 20, v Tržiču pa 40 tolarjev. Stojič je pojasnil, da bi pač z večjim centrom (v Kovorju bi imeli zgolj medobčinski center, kjer bi sprejemali odpadke 130.000 ljudi) imeli nižje režijske stroške in večji ekonomski obseg. Polovica pripeljanega se bo kompostirala, polovica pa se bo spet vozila v reciklažo. Pritrdil je Jegličevi oceni, da bi v Kovor ob predvidenem odlaganju smeti za 130.000 prebivalcev vsak dan pripeljalo na deponijo vsaj 48 tovornjakov.

Marjana Hanc